Maša za domovino ob prazniku – Dnevu državnosti je bila 19. 6. 2019 v ljubljanski stolnici Sv. Nikolaja, daroval jo je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore skupaj s slovenskimi škofi in duhovniki. Poleg drugih predstavnikov družbenega in političnega kroga se je maše udeležil tudi državni politični vrh (predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Marjan Šarec, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca).
Glavno pridigo je imel murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf, kateri je besedo navezal tudi na 100. obletnico pridružitve prekmurskih Slovencev k matični domovini in poudaril, da so ključno vlogo pri tem odigrali prekmurski in prleški duhovniki, predvsem neomajna želja in volja prekmurskega življa, ki je s pesmijo in besedo na levi ohranjal stik s svojimi brati na desni strani Mure.
Navajamo del pridige škofa Štumpfa: “Pred sto leti so se prekmurski Slovenci odločili za združitev z matičnim narodom tudi zaradi hrepenenja po slovenski pravičnosti, ki je takrat bila še pregovorno značilna in poznana tudi drugim narodom. Čeprav nekateri takratni voditelji Slovencev v Ljubljani še niso vedeli, kje sploh je Prekmurje, prekmurskih narodnih buditeljev to ni zaustavilo pri njihovem delu za združitev; jih pa je to ignoriranje zelo bolelo in žalostilo. V teh sto letih smo čez Muro zgradili kar sedem mostov – od Petišovec pri Lendavi do Gornje Radgone. Za nas Prekmurce so to zlati mostovi, prek katerih vsakodnevno na tisoče ljudi potuje v druge dele Slovenije, pa na Hrvaško, v Avstrijo ali pa od tam prihajajo k nam. Radi smo v Sloveniji, vendar nas boli in smo žalostni, ko mnogi ljudje iz drugih krajev Slovenije še niso bili v Prekmurju. Nekateri celo mislijo, da se Slovenija konča pri Mariboru ali vsaj pri Gornji Radgoni, oziroma v Radencih.Pred sto leti so se naši slovenski predniki združili z matičnim narodom tudi zato, da bi si delili kruh z drugimi Slovenci. Danes pa morajo mnogi Prekmurci, predvsem iz Goričkega, ponujati svoje zelo kvalitetno delo ljudem v sosednji Avstriji, da jim tamkajšnji delodajalci režejo vsakdanji kruh. Pa vendar smo v Prekmurju prepričani, da nismo nikomur v breme in še vedno bi bili radi gostoljubni in radodarni. Čisto sami pa vsega ne zmoremo. Če je madžarska država pri raznih oblikah pomoči pozorna do svojih sonarodnjakov v Prekmurju in drugod po svetu, potem bi morala tudi slovenska država vsaj z enako pozornostjo iskati načine, kako ohranjati slovenstvo ter spodbujati gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja.” (konec citata, celotna pridiga je na: http://vfokusu.com/…/pridiga-soboskega-skofa-dr-petra-stump… ).
O tem je čustveno navezanost na slovensko grudo v pesmi Ka je Müra šepetala izpovedal Jožef Klekl st., pesem je pred leti harmoniziral prof. Ivan Florjanc, častni član zbora, na sami maši pa jo je zapel Moški pevski zbor Lipovci, pod vodstvom zborovodje Gorazda Tivadarja. Na koncu maše je zbor zapel še prekmursko narodno Marija nebeška kraljica, k zboru je ob tej pesmi pristopil tudi škof Štumpf in pel skupaj z nami v zahvalo za domovino. Pozdravila sta nas tudi prekmurska rojaka: dr. Hotimir Tivadar, častni član zbora in Jože Horvat, poslanec državnega zbora.
Po maši je nadškof Zore priredil sprejem za sodelujoče, po zdravljici smo na druženju zapeli še nekaj prekmurskih pesmi in vsem skupaj »na znanje dali«, da smo Prekmurci bili, smo in zmeraj bomo – Slovenci.
Sodelovanje Moškega pevskega zbora Lipovci pri maši za domovino je podprla občina Beltinci z županom Markom Viragom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste podprli in omogočili sodelovanje Moškega pevskega zbora Lipovci pri maši za domovino, hvala tudi obema šoferjema in salezijancu Stankecu Jeneš. F2C