Lipovske ljudske pevke, 22. jan. 2023, priprave na 35 let KUD Lipovci, 60 let ljudskega petja v Lipovcih.
Lipovske ljudske pevke od leta 1962 – skozi zgodovino
Kontakt: Vera Bezjak, tel.: 02 542 14 47
Korenine ljudskega petja segajo daleč do naših dedkov in babic. To potrjujejo porumenele fotografije pevk in pa tudi pevcev, ki so peli skupaj.
Nekoč so si ljudje trdo kmečko življenje olajšali s petjem. Kmečka opravila, zlasti skupinska, si ni bilo mogoče zamisliti brez petja. Spomnimo se dolgih zimskih večerov, ko smo čejsali perje, lüpali kukarco in bučno seme.
Ljudska pesem nas torej spremlja, je del naše zemlje, našega življenja, del slovenske kulturne dediščine. Del te kulturne dediščine smo želele ohraniti tudi s sedanjo skupino ljudskih pevk. Kot že veste, smo posnele tri kasete, dve z ljudskimi in eno z božičnimi pesmimi. Božične pesmi smo posnele na željo mariborskega radijskega studia, ki jih je potreboval za programsko predvajanje. Skupina pevk deluje že dolgo, saj smo lani (leta 2002) praznovale 40. letnico organiziranega delovanja. V sedanji sestavi, z nekaterimi spremembami – delujemo že vrsto let. To obdobje je bilo zelo aktivno, saj smo veliko nastopale po raznih krajih. Navezale smo stike z drugimi skupinami ljudskih pevcev in pevk, dobile veliko prijateljev, in sicer fante iz Male Nedelje, ljudske pevke iz Poljčan, pevce iz okoliških vasi…Nastopamo na občinski in regionalni ravni. Ti nastopi od nas zahtevajo kar precej vaj, saj si želimo, da bi vsako pesem lepo zapele. Ljudsko petje se je danes zelo razširilo, saj je skoraj v vsaki vasi skupina ljudskih pevcev. Tako na pevskih revijah vlada pravi tekmovalni duh. Revije spremljajo strokovnjaki, ki zahtevajo in priporočajo nekatere značilnosti za petje ljudskih pesmi, kot npr.: začne ena pevka, ostale se pridružijo, petje brez not (večina pevk jih tudi ne pozna), brez instrumentalne spremljave in zborovodje, glasno petje, ki je brez dinamičnih in agogičnih sprememb itd.
Revije ljudskih pevcev in godcev, kjer smo nastopale, so bile organizirane v raznih krajih: v Melincih, pri Gradu, v Kančevcih, M. Soboti, Mali Nedelji, Poljčanah, Makolah, Šmartnem na Pohorju in v Beltincih.
Za predstavitev naših pesmi, ki jih imamo posnete na kasetah, se zahvaljujemo: radiu Murski val in Milanu Zrinskemu, radiu Maxi, radiu Maribor, oddaji Ljudje in zemlja na TV Slovenija. Povabljene smo bile na radio Ognjišče v Ljubljano, na kar smo posebej ponosne, saj nas je lahko slišala vsa Slovenija.
Lipovske ljudske pevke smo: Katica Ülen, Regina Pivar, Vera Bezjak, Liljana Novakovič, Katica Mesarič, Kristina Forjan, Anika Sraka, Marija Špari, Katica Mlinarič in Rozalija Tivadar (slika ob 50. jubileju delovanja)
Najraje nastopamo v krajevni skupnosti. Veseli nas, ko lahko skupaj z vami zapojemo v vaški kapeli, ko zadoni pesem in se zaslišijo glasovi prisotne množice. Veselje je spremljati domače kulturne prireditve, ko zapojejo Moški pevski zbor Lipovci, Lipovski pesmari in Lipovske ljudske pevke. Vsaka pevska skupina je po svoje edinstvena in si zasluži priznanje za svoje delo. Za uspeh je potrebno veliko dela, vaj in odrekanja. Ljudske pevke se trudimo, da bi vedno dobro zapele. Čeprav redko, nam včasih tudi spodrsne in takrat smo žalostne. Pesem nas druži, lepo nam je, saj smo prijateljice. Prepričane smo, da vas s pesmijo razveseljujemo in osrečujemo.
Ljudska pevke se vsem, ki ste nam do sedaj pomagali, nas spodbujali in pripomogli k uspehu, prisrčno zahvaljujemo. Še bomo pele.
Vera Bezjak
Ob 40-letnici
LIPOVSKE LJUDSKE PEVKE SO RAZPOZNAVNE ŽE VEČ KOT 40 LET
Večkrat se mi ob spominjanju lipovskih ljudskih pevk v spomin spontano prikliče lik, v uho pa razpoznavni glas – zdaj že pokojne moje sosede Tilke Sraka. Skupaj s svojim – žal že tudi pokojnim možem Mirkom – dolgoletnim aktivnim članom moškega pevskega zbora Lipovci – sta gojila svojstveno in vzorno ljubezen do ohranjanja zakladnice ljudskih pesmi v Lipovcih. Omenjam jo tudi zato, ker je bila ena izmed ustanovnih članic skupine ljudskih pevk in njihova dolgoletna voditeljica.
Tega je že dolgo nazaj… takrat je dišalo seno; kukavičji glas z dehteče lipe je hitel v popotnikovo uho; gospodar je pred križanim ustavil kravjo vprežo, si snel klobuk in se prekrižal; pod dobrimi starimi – neškropljenimi visokimi jablani so dedek nabirali v košaro dišeča jabolka – stisnili so jih za jabolčnico; ko pa so prišli dolgi zimski večeri in z njimi hlad – so se naši predniki zbrali ob toplem ognjišču, iz katerega je silil opoj prasketenja akacije, iz krušne peči pa je dišalo po svežem domačem kruhu… luščili so seme… bila je ljudska idila… V tej ljudski idili je odmevala ljudska pesem; vsak večer je bil koncert in vsak teden bi lahko posneli kako zvočno ali video kaseto oz. CD.
Že dolgo več ni tistih idiličnih večerov; imamo pa srečo, da se je ohranila skupina lipovskih ljudskih pevk, katera nam skozi petje ljudskih pesmi še vedno pričara kanček tiste starodavne idile.
Lipovske ljudske pevke so začele z organiziranim delovanjem okrog leta 1964, še prej pa so pele skupaj z lipovskimi fanti in moškimi. V sedanji sestavi pojejo od leta 1996. V tem času so doživele preporod v sestavnem in aktivnem udejstvovanju: navezale so stike s skupinami drugih ljudskih pevk in pevcev, udeležujejo se revij ljudskega petja na občinski in regionalni ravni, predvsem pa zelo rade zapojejo na vsaki prireditvi v domači krajevni skupnosti. Rezultat takega pristopa sta med drugim tudi dve zvočni kaseti, ki so ju izdali v avgustu in decembru leta 2000, tretjo kaseto v letu 2002 in četrto kaseto z nostalgičnim naslovom “S pesmijo med spomine” v letu 2004 in spet nov – 5. CD izdan v letu 2010. Gornji naslov članka »Lipovske ljudske pevke so razpoznavne že več kot 40 let« je zgovoren in poleg tega, da pojejo že več kot 40 let – razkriva tudi njihov razpoznavni glas oz. imidž. Za spremembo bi jih bilo prav zanimivo slišati tudi v kakem novem – prerojenem imidžu, za kar pa imajo vso voljo, znanje in potencial.
Caki