Aktualno

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

Odkritje kipa Karla Jakoba

Ob 100.-obletnici rojstva akademskega slikarja KARLA JAKOBA Odkrili kip akademskemu slikarju Karlu Jakobu

Odkritje doprsnega kipa domačemu umetniku Karlu Jakobu v spominskem parku v Lipovcih

Ob stoti obletnici rojstva (25. oktobra 1908) so preteklo soboto v spominskem parku, ki so ga ob tej priložnosti tudi odprli, pri kapeli v Lipovcih odkrili doprsni kip domačinu, akademskemu slikarju Karlu Jakobu. Umrl je leta 1981 v Ljubljani. Gre za člana vplivne prekmurske likovne četverice, ob njem so delovali še Ludvik Vrečič, Lajči Pandur in Feri Kūhar, ki "se je po vključitvi Prekmurja v matični jugoslovanski, sedaj domovinski slovenski prostor leta 1920 zavzemala za prirodno narodno sožitje tudi na likovnem področju" (prof. Vlado Sagadin).

Kip, ki je delo mag. Irene Čuk in Viktorja Gojkoviča, so odkrili predsednik sveta KS Lipovci Franc Cigan, župan občine Beltinci Milan Kerman in Peter Vernik, predsednik zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in umetniški vodja likovne kolonije Izak Lipovci. Ta nosi ime po ustanovitelju, še enem znanem domačinu, leta 1958 rojenem Izidorju Horvatu - Izaku, slikarju samouku, katerega portretno plastiko bodo - kot so napovedali - odkrili prihodnje leto, umrl je leta 2002. Vrednost celotnega projekta je 45.000 evrov, dve tretjini je zagotovila KS Lipovci, tretjino občina Beltinci. Slavnostni govornik na prireditvi, ki so se je udeležili tudi umetnikovi sorodniki, je bil mag. Franc Obal, nekdanji direktor Galerije Murska Sobota, ki sta ga z Jakobom družila tudi osebno prijateljstvo in sodelovanje in je zelo izčrpno predstavil umetnikov opus. Zanj je Jakob letos prejel posmrtno priznanje občine Beltinci.

Razpored dogajanja :

  • V soboto 25. 10. 2008 ob 11. uri Sveta maša v kapeli Svetega Petra in Pavla v Lipovcih,
  • Po maši: kulturni program (MoPZ Lipovci, Lipovske ljudske pevke, kantavtor Jože Žvokelj). Kip so odkrili: Peter Vernik, akad. slikar in predsednik Združenje društev likovnih ustvarjalcev Slovenije, župan občine Beltinci Milan Kerman in predsednik sveta KS Lipovci Franc Cigan. Kip in Spominski park je blagoslovil sokrajan Anton Horvat, župnik župnije Dokležovje. Slavnostna govornika: mag. Franc Obal in Peter Vernik.
  • Kip je delo akademske kiparke mag. Irene Čuk, ki je lansko leto z akademskim kipajem Viktorjem Gojkovičem restarvirala kip - kamnito skulpturo Jakobove matere na lipovskem pokopališču.
  • V imenu domačih je spregovoril Jani Jakob, sin od nečaka Karla Jakoba.

Spremljajoče dejavnosti:

  • V razstavnem prostoru družine Smodiš (preko kapele): priložnostna razstava nekaterih Jakobovih umetniških del. Karel Jakob je zelo rad zahajal z domače rojstne grude na sosednjo domačijo svojih bratov, tudi pozneje, ko se je vračal iz Ljubljane. Družina Smodiš, ki nadaljuje bogato tradicijo pletenja izdelkov iz slame, pooseblja pečat ljubezni sobivanja in hvale z naravo do njenih darov in uveljavljenih talentov široke rodbine Jakobovih.
  • Prikaz in predstavitev pletenja izdelkov iz slame, mojstrov domače obrti »S pletenjem okrasnih slamnatih obesil se ohranja spomin na žetveni venec, ki so ga ob zaključku žetve svojčas spletli iz klasja zadnjega žitnega snopa in podarili prvemu koscu - žnjecu. Prav z njim se je poimenovanje preneslo na vsa okrasna obesila, ki jih v Prekmurju imenujejo dožnjek, najverjetneje iz dovršnosti glagola do-žeti«. »Dožnjek je najlepše odseval lepoto klasja in spleten je bil najlepša zahvala za vse, kar je in kar daje narava človeku«.

O izvoru dožnjeka je v etnološki literaturi malo zapisanega in raziskovalci še danes dajejo o tem le nekaj domnev. Nekaj literature in ustno izročilo omenjajo izdelovanje prvih dožnjekov šele v prvem desetletju 20. stoletja, zagotovo pa je prvi dom dožnjeka širši panonski kulturni prostor. V začetku je bil dožnjek le preprosto spleten venec iz klasja in okrašen s poljskim cvetjem. Kakor so dela in spremljajoči obredi le spomini, je tudi doužnjek spremenil prvotno obliko in namen ter pridobil značaj dekorativnosti v domovih in drugih prostorih ob različnih priložnostih (poroke, nove maše, razni jubileji, žegnanja, ...). Vir: www.douznjek.com.

Ročno izdelovanje izdelkov iz slame je najzvesteje ohranjeno prav v Lipovcih. Iz rodbine Jakobovih se s to pristno domačo obrtjo ukvarjata Brigita Smodiš in Bernarda Žižek s svojima družinama; družinsko tradicijo pa nadaljuje tudi Jani Jakob v Ljubljani, v Dravljah.