Aktualno

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

Odkritje kipa Izidorju Horvatu Izaku v Spominskem

Galerijo si lahko ogledate tukaj,

članek iz Vestnika in Družine pa tukaj

izsek iz uvodnega nagovora Franca Cigana, predsednika sveta KS Lipovci pa tukaj: Zbrali smo se, da v našem spominskem parku poleg lanskega oktobra odkritemu kipu slikarja Karla Jakoba danes odkrijemo še en kip – spet domačinu in spet slikarju – pok. Izidorju Horvatu Izaku, ustanovitelju likovne kolonije Izak Lipovci in Društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci, zato še posebej z velikim veseljem pozdravljam njegove domače: očeta Franca, sestre Suzano, Elico in Milico z družinami ter brata Martina, prav tako mag. Ireno Čuk, avtorico obeh kipov v tem parku, kakor tudi vse njegove prijatelje, znance, sošolce in njegovo generacijo 1958 – skratka vse, kateri smo se prišli s svojo prisotnostjo priklonit njegovemu spominu, spominu in času, ki je Izaka leta 2002 odtrgal iz naše sredine, ampak samo fizično, duhovno je z nami.

Leta 1993 je Izak organiziral prvo slikarsko kolonijo; poimenoval jo je Petrovi slikarji, saj je potekala ravno na teden pred lipovskim proščenjem, zavetnika naše vasi pa sta apostola Peter in Pavel, in ta tradicija traja še danes. Ravno v tej povezavi vidim tudi Izakovo notranjo poduhovljenost, predanost in povezanost z našimi Lipovci, za katere promocijo je storil in še vedno dela več kot marsikateri kdo drug izmed nas, čeprav je za marsikoga živel neko čudno, pač umetniško življenje na svoj način, kateri je njemu sigurno bil najdražji…vmes pa je slikal, in slikal in pustil sledove, tudi slike z verskimi motivi kot sta božja mati Marija, sv. Jožef, srce Jezusovo in Marijino; Had in druge; skratka pustil je sledove, katere ne zabriše veter, ne spere dež in katere ne pozabi čas. In točno to v življenju nekaj velja in šteje, zato spoštujmo take ljudi, na koncu koncev nas to vedno znova zgodovina nauči.

Izak je svoj slikarski talent razvijal z vsako sliko posebej, njegove slike so cenjene in spoštovane; sam pa svoje nadarjenosti ni ali pa ni želel ovrednotiti; on je bil zadovoljen z malenkostmi. Lahko bi bilo drugače, kot sem sam opisal njegovo življenjsko pot v eni pesmi njemu posvečene pesniške zbirke Rosenje, v kateri je za njegovih 44 let življenja objavljenih 44 pesmi in 44 njegovih slik; tako se začne: Oblaki dežnega upanja, komaj slišni tavajoči koraki po mehki travi rosnih biserov. Vse polno jih je: Umetnik, lahko bi se sklonil in si žepe napolnil. A čemu bi jemal sam sebi? Čemu nepotrebno skrunjenje tvojega imena? (Prva kitica pesmi Rosenje, F. C. Caki).

Izak se ni sklonil, ker tega ni rabil, ker je imel v žepu že svoje bisere, sklonili so se drugi in takih ni maral, zato ga marsikdo ni razumel. Z današnjim odkritjem njegove doprsnega kipa izkazujeta njegovo razumevanje KS Lipovci in Občina Beltinci kot soinvestitorja celotnega spominskega parka Lipovci, kateri danes dobiva piko na i, prav tako Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci in verjamem, da je danes vedno več Lipovčarjev in okoličanov, ki s ponosom povedo in bodo povedali, da so poznali Izaka in da pri lipovski kapeli sv. Petra in Pavla stoji njegov doprsni kip. Naj stoji in živi večno. Hvala vam!