Aktualno

2018

Svet KS Lipovci za mandat 2018 - 2022 je konstituiran Sklicana je 1. konstitutivna seja sveta KS Lipovci Končni obračun obnove II. etape lipovske kapele V soboto 24. 10. je bil sprejem za starejše krajane 65+ Izidi volitev za župana, občinski svet in Svet KS Lipovci za mandat 2018 - 2022 Vaški dom - rezervacije, zasedenost Seznam kandidatov za člane Sveta KS Lipovci 2018-2022 Zapisnik 5. korespondenčne seje Sporočilo Kapelskega odbora Lipovci Izšla je nova - 55. številka LIPOUvske poutice Objavljen je zapisnik 19. redne seje Sveta KS Lipovci Aquila - odprtje del 26.Likovne kolonije Izak Lipovci 2018 Na današnji dan - 25. 10. pred 110. leti se je rodil Karel Jakob, akademski slikar Vezilje in MoPZ KUD Lipovci so bili na 5. mednarodnem festivalu vezenin v Velenju Lepa udeležba na tečaju oživljanja z defibrilatorjem Novi dve umetnini (skulpturi) ob Vučji jami Svet KS je opravil 19. - zadnjo redno sejo v tem mandatu Prostovoljni prispevki za obnovo LIPOVSKE KAPELE MoPZ Lipovci na Noči raziskovalcev v Pokrajinski študijski knjižnici Murska Sobota Očistimo Slovenijo 2018 16. mednarodni Praznik buč - pozdrav jeseni Poročilo o nabirki in obnovi kapele Sv. Petra in Pavla Lipovci Izšla je nova - 54. številka Lipouvske poutice DEFIBRILATOR (AED) na ŠRC Lipovci HOKEJSKA NOČ 2018, predaja defibrilatorja Prenova lipovske kapele se nadaljuje KS Lipovci ima QR kodo 26 let Likovne kolonije IZAK Lipovci ob bok 26. mariborskemu LENTU Zlata maša Gustija Horvata in proščenje 2018 26. mednarodna Likovna kolonija IZAK Lipovci Nova zelenica v Spominskem parku Lipovci, obvestilo Kapelskega odbora Nova zelenica v Spominskem parku Lipovci, obvestilo Kapelskega odbora Lipovci Nova polkna na lipovski kapeli Vabilo na razstavo del 25. Likovne kolonije IZAK Lipovci ŠRC - rezervacije, zasedenost PISMO Kapelskemu odboru Lipovci, pevkam in pevcem ter drugim... Zabeležka s sestanka Kapelskega odbora Lipovci Izšla je nova - 53. številka Lipouvske poutice Svet KS je opravil 18. redno sejo Utrinki, slike z razstave in delavnice ročnih del MoPZ Lipovci na območni reviji pevskih zborov v Bogojini PGD Lipovci vabi na pregled društva Začela se je II. etapa obnovitvenih del na lipovski kapeli EU prvenstvo v hokeju na travi se je končalo, naši ODLIČNI, rezultati Svet KS je opravil 4. korespondenčno sejo Utrinki REKRUTI 2018, letniki 2000 Izšla je nova - 52. številka LIPOUvske POUTice Moški pevski zbor Lipovci v župniji Veržej Delovna akcija Lipovci 2018 je uspela... Tudi letos na razstavi izdelkov iz naravnih materialov (šibja) Sestanek KS z lipovskimi društvi, klubi, organizacijami Utrinki iz 7. razstave vezenin - VEZILJE KUD Lipovci 2018 UTRINKI - sprejem ob dnevu žena in materinsko-starševskem dnevu Opravičilo in popravek obvestila Kapelskega odbora v 51. št. Lipouvske poutice Izšla je nova številka Lipouvske poutice Vabilo na 6. GREGORJEV pohod okrog Vučje jame KUD Lipovci opravil letni zbor članov Vabljeni na letne zbore članov društev, klubov... Nov uspeh Hokejskega kluba Lipovci - najboljši ŠPORTNI KOLEKTIV Vabilo na pustno povorko Lipovci 2018 Utrinki - kulturni praznik 2018, gostovanje skupin iz Porabja Sestanek - izvedba pločnika - II. faza Lipovci Obvestilo Kapelskega odbora in zahvala Društva Sv. Petra in Pavla Svet KS Lipovci opravil 17. redno sejo

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

PISMO Kapelskemu odboru Lipovci, pevkam in pevcem ter drugim...

Javno pismo Srakovega Lujza

To pismo je avtorska last in razmišljanje Srakovega Lujza, v celoti je objavljeno spodaj na njegovo željo. 

1. Svet KS Lipovci se je v preteklosti že večkrat pogovarjal o vgradnji spominskih plošč na fasadi kapele padlim/izginulim Lipovčarjem med obema vojnema, na 18. redni seji pa je o tem tudi sprejel sklep: ...Začnejo se aktivnosti za vgradnjo spominskih plošč na fasadi kapele v slovenščini ob obstoječima ploščama v madžarščini; ta aktivnost se predstavi Kapelskemu odboru, pridobi se soglasje župnije Beltinci in spomeniškega varstva (če je potrebno), stroške krije KS Lipovci.....ta sklep je bil predstavljen tudi članom Kapelskega odbora Lipovci, kateri se s sklepom strinjajo in ga podpirajo. 

2. Glede ozvočenja za obe proščenjski maši - pa prevzame pokroviteljstvo Svet KS Lipovci na enak način kot za Božični večer, kar je potrdil tudi Dejan Jakob, predsednik Sveta KS Lipovci.

PISMO Kapelskemu odboru kapele sv. Petra in Pavla Lipovci, lipovskim pevkam in pevcem...​ 

Spoštovani:

                                                                PRVIČ

sporočam vam,  da se Ljudske pevke iz Lipovec in člani Moškega  Pevskega Zbora  Lipovci intenzivno, pod vodstvom zborovodje MoPZ Lipovci, g. Gorazda Tivadarja, pripravljamo za letošnje PETROVO. Kot vedno bomo počastili PETROVO PROŠČENJE, kot pravi Lipovčari - s petjem. Pripravljamo se zato, da bi lepo peli in si zelo želimo, DA SE NAS LIPOU ČUJE. (To delamo , ne glede nato, če smo vsako –nedeljski molilci in klečalci ali ne). In seveda moram napisati, da so od vsega petja meni   bliže rock and roul, pa blues, pa punk,  pa stare prekmurske pa dalmatinske…   veliko ljubše….no pa cerkvena  MARIJA SKOUZ ŽIVLJENJE.

Pišem vam, kot predsednik zbora z namenom, da bi se letos in v prihodnje, OBE PROŠČENJSKI MAŠI OZVOČILI DOBRO,  s profesionalnim ozvočevalcem in profesionalnim ozvočenjem – kot v Gančanih danes.  Vem, da to stane, zato bom sam prispeval eno četrino,  da se to plača, prav tako pa pošiljam mail članom SVETA KS, da z naknadnim sklepom dogovorijo plačilo razlike. Plačamo vedno – KS ozvočenje- ob Božiču in se dobro čuje…., zakaj se ne bi še za Petrovo.

Ta zgodba o OZVOČEVANJU  ima že predolgo brado, vendar pa menim, da ni prav, da se 25  pevk in pevcev za proščenje, z Gorazdom na čelu,  potrudi za dobro petje, potem pa  SE ŠPARA  pri ozvočenju. In nenazadnje so Lipovčarke in Lipovčari velikodušno darovali za kapelo in bi tudi za dobro ozvočenje, z mano na čelu. In seveda, naj še drugič dodam: »Od vsega petja so meni rock and roul, pa blues, pa stare prekmurske  veliko ljubše….no pa cerkvena  MARIJA SKOUZ ŽIVLJENJE«.

Vse to, kar pišem sem danes že povedal – VPIL -na vajah, ko smo bili moški sami. Zato bom poslal to sporočilo, v vednost,

 tudi članom današnjih vaj………..lahko pa ga pošljete vsem drugim.  

Prosim pa so-pevca, prijatelja, Franca Cigana, KI GA NADVSE CENIM IN SPOŠTUJEM, da sporočilo, tako kot je napisano , prebere tudi članom kapelskega odbora in objavi na spletni strani KS Lipovci  (na žalost nimam  elektronskih naslovov članov kapelskega odbora).

Debata na današnjih vajah je bila zelo dobra in tudi OSTRA na zgornjo temo.

Že vrsto let, odkar pojem pri zboru, se pogovarjamo tudi o tem, da bi za čas maše lahko bilo mirno v oštariji zraven. Ne vem, čigava naloga je, da se o tem kulturno dogovori. Vsako leto se o tem pogovarjamo, sem pa prepričan, da lastniki  vedno STORIJO VSE, da je vsaj nekaj miru v času maše…..  In če bi bilo ozvočenje DOBRO in DOBRO UGLAŠENO,  tega problema itak ne bi bilo.   

                                                                 DRUGIČ

Drugič vam pišem kot član sveta KS Lipovci in me še ena stvar i, o čemer že imamo sklep Sveta KS in sicer:

Med okupacijo Prekmurja, v letih 1941 – 1944 so madžarski okupatorji na lipovski, prekmurski in slovenski kapeli, dali postaviti napise o tem, kateri Lipovčari so v prvi svetovno vojni padli za MAGYAR ORSAG. To ni nič narobe, samo so prekmursko/slovenska imena in priimke napisali na VOUGRSKI NAČIN – namesto Tratnjek so napisali z ipsilonom (Od župnika Tratnjeka na Pertoči očetu so ime Štefan ponaredili v nekega Ištvana, a bil je to stric od moje mame, njegov sin župnik pa dobrotnik, ker je na njegovih, Tratnjekovega Števana,  njivah rasel kruh moje mladosti)…. , pa Skafar brez Š –,  namesto konjenik so napisali ….huzar…., namesto strelec honved…                      Jebi ga….   

In takrat med drugo svetovno vojno je bil tudiv Lipovcaj » nekši kapelski odbor«, ki je dovoli, z zlomljeno hrbtenico, madžarske napise.   Pa to ni nič narobe, bila je vojna, samo pozneje…bi lahko napisali RESNICO in imena po prekmursko/slovensko, KOT SE SPODOBI.

In zakaj je toliko ne-madžarov padlo za veliko – vougrsko/madžarske  ideale? O tem  pa je pisal že blagopokojni mag. Franc Kuzmič, pa Vestnik…. (Vse je na GOOGLE in v knjižnici).

Pa to ni nobeden nacionalizem. Gančanci so imeli JAJCA in so že davno na svoji kapeli namesto madžarskih, namestili napise v slovenskem črkopisu in dodali tudi tiste uboge vojake, ki so v drugi svetovni vojni umrli za iluzije o veliki vogrsko/fašistični/nacionalistični madžarski.

In seveda so Gančanci prvi v Prekmurju postavil MAJOŠ…., zeleni, za upanje in kruh, pravice za »želare« - dninarje in delovne ljudi, ne za politiko, ne za rdeče, ne za črne, za gančance, prekmurce in slovence.  Ne vem, če je koga od Gančancev ali Lipovčarjev pobrala KOMUNISTIČNA KUGA. Če ga je bi bilo prav da o tem nekdo upa spregovoriti IN MU NAPIŠEMO IME .  

Danes pri proščenju gančanskem  se je to zelo videlo, slutilo, ….  Tudi v Lipovcih sta vsaj dva ali trije padli med drugo svetovno vojno in prav bi bilo, da se tudi njihovo ime zapiše na kapelo, saj še groba nimajo, niti nobenega obeležja, razen na cintoru - pa še tam govorimo samo o spominu na neznance in tiste, ki nimajo groba… . Eden izmed teh, umrlih v drugi svetovni vojni, je zagotovo kovač Klemenčič, od pokojnega Imreka Klemenčiča oče, drugi je zagotovo eden Legen, pa še kdo… Ta kovač Klemenčič je bil sosed od mojega nekdanjega doma…. In sem si obljubil, da bo njegovo ime napisano v Lipovcih – nekje.

Nekako se mi zdi, da bi tem dušam z grobom brez imena bila omemba, skromen napis,  v zadoščenje, tolažbo in pokoj.

                                                                 TRETJIČ

pišem kot sin  od mojega pokojnega,  očeta - GANČKOGA PIŠTO SRAKOVEGA. Če bi njega  v letih 1941 – 1944 zadela krogla, ko se je moral vojskovati za neke druge (mongolsko –hunske- švabske) ideale, vam ne bi pisal. Če bi te krogle druge svetovne vojne bile bolj točne ne bi bilo tudi mojega mojega strica Vaneka Gančkoga, gospoda s konji, klobukom in neuslišan ljubeznijo in ne bi bilo marsikoga izmed vas…zato…

Pa tega ne bi pisal, če mi ne bi moja mama govorila tudi o tem, da so bili prvi begunci v Lipovcaj MENEKULTI - madžarski migranti iz Budapesta, ki so jih Lipovčari pod streho na toplo sprejeli, ko so ob koncu druge svetovne vojne bežali pred Rusi in se obnašali kot gospodarji, kot VOUGRI.

No, prvi migrant, begunec je bil Jezuš Kristuš, v rimskem imperiju… ampak ta zgodba je dobra, izgleda,  samo za Božič.

                                                              ČETRTIČ

CAKI, pajdaš, prosim te, da to objaviš, v celoti, da PRESEŽEVA STARE NEIZREČENE, NEIZPISANE, NENAPISANE, NEIZPOLNJENE,NEPOVEDANE, NEIZLJUBLJENE, NEIZKRIČANE,  NEDOŽIVETE ZGODBE,  ROSNO MLADIH LIPOVČARJEV, ki po nekih drugih ravnicah Rusije, Ukrajine, Belorusije, Galicije, Besarabije, Romunije, Poljske, Moldavije in Madžarske (KOT DUŠE VEČ KOT STO LET)  iščejo domače njive ………in da  vsi naši LIPOVSKI Pišteki, Joužiji,  Jančiji, Vaneki, Franceki, Markeci, Lukeci, Karčiji, Imreki, Stankoji, Martini, Tineki, Petri, Pavli, Gustiji, Lujzeki,….. najdejo MIR.           Če ti ne razumeš tega, potem pišem v prazno….

Letos je 100 let od konca prve svetovne vojne, 74 let od Hortija, ki je skoraj vse katoliške, slovensko neuklonljive  duhovnike, dobro misleče Prekmurce, vse Žide in veliko Ciganov popeljal na »izlet« v ŠARVAR, no nekatere tudi malo naprej do poljskega Osvenčina in do kraja z imenom Dachau. V vseh teh krajih je pisalo na vhodu: »Arbeit macht frei«.  Jebi ga.

                                                                PETIČ

Tako mi bog (BOUG) pomagaj ker sem napisal tako kot čutim in tako mislim in povem,  da zelo cenim vse in vsakega, ki v prostem času karkoli postori v dobro Lipovcev, Lipovčark in Lipovčarjev, od gasilcev, hokejašev, pevk, pevcev, ustvarjalcev na različnih področji, prostovoljcev in dobrih ljudi,..

Tako se opravičujem vsem, ki boste ob tem pisanju prizadeti. To je tako kot v šoli - Na sestanke pridejo in se čutijo prizadete samo starši od tistih otrok, ki delajo najman pizdarij…jebi ga.

                                                               ŠESTIČ

Poslal sem to pisanje tudi p. Janezu S., ki ga cenim kot Melinčara, Prekmurca, Slovenca, Načitanega starejšega bratranca, gospoda iz Vatikana….

                                                               SEDMIČ

Sedem je pravljična številka, a si pod njo, z omahovanjem,  upam poslati  pisanje Markecu in Lukecu, mojim otrokoma, ker se bojim, da jima na prvo branje ne bo všeč, ampak si srčno želim, da bosta nekega dne razumela.

Tako mi naj vsaj »bougi, prekmurski,  leseni srakovoga Lujzeka iz Črete Bougec stoji ob strani«, kot v tisti otroški, »Sveti angel varuh moj….«

Lujz

p.s.

ko je g, Srakof Lujzek iz Ćrete,  s srcem  in dušo izrezoval velikega lesenega BOUGECA se mu je zgodilo, da se mu eden zlomil, potro po domače, … pa je menda zakouno, no zaklel in je pravil nekaj, kar ni za objavo