Krajevna skupnost Lipovci

Zgodovina

Popeljimo se s časovnim vlakom v preteklost.

Bogate najdbe kamnitega orodja v raznih krajih današnjega Prekmurja pričajo o naseljenosti ozemlja vsaj v mlajši kameni dobi. V Gančanih, Puconcih in Lipovcih so našli neprevrtane, kolupaste in jezičaste ploščate sekire. Iz tistega obdobja je tudi neolitska sekira, dolga 32 cm, najdena v naši vasi.

Na zelo stare čase spominjajo ostanki rimskih gomil ter sledovi dveh strateških poti (Katanska pot) in ledinsko ime Tabor.

Če se pomikamo v čas 13. stoletja, ugotovimo, da najstarejše listine prvič omenjajo kraj Lipovci leta 1322 kot KETLIPHOC. V nadaljevanju se različice imena spreminjajo v raznih obdobjih ali pa gre za različno navajanje le-teh v različnih dokumentih, in sicer:
leta 1322/1355 Lypouch,
leta 1381 Lipolch,
leta 1481 Lypowcz.

V srednjem veku in v začetku novega veka so Lipovci pripadali turniški pražupniji in lendavskim ter od leta 1648 beltinskim fevdalcem.

V 17. st. je turško nasilje doseglo višek v Prekmurju in Lipovčarji so morali poleg domačih fevdalcev tudi Turkom plačevati davek oz. dajatev od hiše, tlako, roboto pri utrjevanju Velike Kaniže. Turniški župnik Vinko Jurcetič navaja v svojih zapisih leta 1669, da je njihov kantor dobival zbirice iz Lipovec, Gančan in Renkovec. Leta 1671 so Turki vas upostošili.

Vendar se naši predniki niso vdali, pozneje so igrali aktivno vlogo v boju za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji.

V zgodovino slovenstva so zapisana imena Lipovčarjev.

Karel Jakob, rojen 1908, slikar pejsažev in ljudi rodnega Prekmurja, privlačile so ga tudi Slovenske Gorice, Ljubljana in romantična dolina reke Krke. Na pokopališču je nagrobnik njegove matere iz leta 1945 in predstavlja kmečko mater, delo v Flossenburgu umrlega kiparja Franca Kűharja iz Rankovec.

Avguštin Jakob, rojen 1912, glavni predstojnik jugoslovanskih selezijancev.

Matija Maučec, rojen 1906, strokovni pisatelj, geograf, zgodovinar in narodopisec.

Franček Rudolf, rojen 1944, pesnik, dramatik in scenarist.

Lipovski otroci so obiskovali šolo v domači vasici od leta 1895 do 1978, ko je bil pouk ukinjen. Na šoli je od leta 1928 do 1946 deloval kot upravitelj Franc Gumilar, strokovni publicist ter ustanovitelj in najstarejši sodelavec predvojne revije Mladi Prekmurc.

Gre za ohlapen oris lipovske zgodovine, povzet po knjigi PREKMURCI IN PREKMURJE, avtorjev Alojza, Janeza in dr. Jožefa Srake.

Knjiga je izšla leta 1984 v Chicagu na Loyola University Press Chicago.

Gre za prvi obsežnejši zapis Prekmurcev v ZDA in Kanadi.

Zaman bomo knjigo iskali v naših knjižnicah. Prekmursko srce je tako veliko, da svojo bogato preteklost nosi v svojem srcu tudi izven meja.

Citat iz knjige:
Knjiga je posvečena vsem Prekmurcem v domovini, ki z ljubeznijo ohranjajo stoletni ogenj na domačih ognjiščih, in vsem Vam, ki nam s poštenostjo, veseljem in pridnostjo delate čast po svetu!

Z besedami avtorjev vas nagovarjam tudi sama in vas obenem pozivam, da tovrstne podatke naše zgodovine zapisujemo tudi v naslednjih številkah naše in vaše Lipouvske pouti, kajti nezapisani podatki zbledijo.

Dokumentirajmo, da bodo naši zanamci vedeli, od kod izvira lipovska dobrosrčnost.

Vsepovsod je lepo, doma je najlepše.