Na sliki: 1. organiziran nastop MoPZ Lipovci leta 1980, takratne pevce (od leve proti desni: Miškec Mesarič, Mirkec Sraka, Stanko Sraka, Viktor Sraka, Jouži Mesarič, Viktor Lebar in Janči Rengeo, košaro plete Mesarijčov dedek, ge se je tou fse vküper dogajalo) je takrat zbral in pripravil za nastop Jože Tivadar (h. št. 71) na pobudo takratnega predsednika KS Jožefa Tivadarja (h. št. 5), ko se je KS Lipovci predstavila na TV Slovenija, kot prejemnica Bloudkovega priznanja za športna udejstvovanja. Arhivske slike Moškega pevskega zbora Lipovci si lahko ogledate na tej POVEZAVI.
45. let zbora in 6. Petrov večer, 28.06.2025. Danes pojejo v Moškem pevskem zboru Lipovci: I. tenor. Janko Benčec, Darko Zadravec, Stanko Jeneš, II. tenor: Štefan Pozderec, Franc Cigan, Jožef Jakob, Alojz Sraka, I. bas: Dušan Recek, Anton Škafar ml., Jože Zadravec, Jože Tivadar (manjka), II. bas: Anton Škafar st., Zlatko Stanko in Štefan Koren, zborovodja Gorazd Tivadar. V ospredju Lija Stanka na flavti in Cvetka Rengeo, predsednica KUD Lipovci. Več slik na fb NouvaLipouvskaPout in na www.lipovci.si.
V petek 27. junija 2025 je bila v Spominskem parku Lipovci za lipovsko kapelo slovesnost ob jubilejnem 45-letnem delovanju Moškega pevskega zbora Lipovci, ki ga je leta 1980 ustanovil Jože Tivadar in bil njegov zborovodja do leta 1996, ko je vodenje zbora prevzel zdajšnji zborovodja Gorazd Tivadar. V vseh teh letih je v zboru skupaj z zdajšnjo sestavo pelo čez 50 pevcev, nekateri so žal že pokojni, vsi pa so zaslužni za spisano zgodbo moškega organiziranega petja v Lipovcih. Odnos do kulture, še posebej do petja – je v Lipovcih cenjen in spoštovan, saj se je na jubilejni prireditvi MoPZ Lipovci v sklopu 6. Petrovega večera, zbrala več kot 100 glava množica poslušalcev iz Lipovec, pa tudi od drugod. Program je povezovala Cvetka Rengeo, predsednica KUD Lipovci, o delovanju zbora s pomembnimi nastopi pa so besedo namenili zborovodja Gorazd in člani Janko Benčec, Franc Cigan in Zlatko Stanko.
Zbor je zapel naslednje pesmi: Ko so fantje proti vasi šli (narodna, dodatna kitica F2#Caki), Po lougi lejče (prekmurska narodna, to je bila prva pesem, ki jo je zbor zapel pred 45. leti na domačiji Karčija Mesariča in jo je posnela RTV Slovenija, posnetek je na tej povezavi (https://www.youtube.com/watch?v=eDC5DuN4rRc), pred leti je pesem harmoniziral prof. Ivan Florjanc, častni član zbora, na levi sliki, posneti na domačiji Karčija Mesariča so: Mihael Mesarič, Mirkec Sraka, Stanko Sraka, Viktor Sraka, Jožef Mesarič, Viktor Lebar in Janez Rengeo, v ospredju je Karči Mesarič, v ozadju pa dirigira Jože Tivadar), Ko ptičica na tuje gre (narodna, dodatna kitica F2#Caki), Plovi, plovi (dalmatinska, 3. kitice se je spomnil Alojz Sraka iz njegovih študentskih časov, ko jo je zapel en njegov kolega) in Venček narodnih (Le sekaj smrečico, Zaplula je barčica, Adijo pa zdrava ostani, Slovenski smo fantje v Zili doma, na flavti je spremljala Lija Stanko, na klavirju Gorazd Tivadar, zbral in uredil pa Igor Švara, dolgoletni zborovodja Tabora slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični, katerega se je letos petič udeležil tudi MoPZ Lipovci). V programu so še zapele Lipovske ljudske pevke.
Govorniki na prireditvi (župan Marko Virag, dr. Marko Sraka z Ministrstva za kulturo, Nataša Brulc Šiftar, vodja območne izpostave JSKD, Mateja Berden, predsednica Sveta KS Lipovci in Cvetka Rengeo, predsednica KUD Lipovci) so čestitali Moškemu pevskemu zboru Lipovci in poudarili pomen zborovskega petja na lokalni in širši ravni.
Danes pojejo v Moškem pevskem zboru Lipovci: I. tenor. Janko Benčec, Darko Zadravec, Stanko Jeneš, II. tenor: Štefan Pozderec, Franc Cigan, Jožef Jakob, Alojz Sraka, I. bas: Dušan Recek, Anton Škafar ml., Jože Zadravec, Jože Tivadar (manjka), II. bas: Anton Škafar st., Zlatko Stanko in Štefan Koren, zborovodja Gorazd Tivadar. V ospredju Lija Stanka na flavti in Cvetka Rengeo, predsednica KUD Lipovci. Več slik na fb NouvaLipouvskaPout in na www.lipovci.si.
Bivši pevci: v zboru je skozi zgodovino, vključno z zdajšnjo sestavo, pelo čez 50 pevcev: Robert Mesarič, Robert Jona, Peter Mesarič, Peter Jeneš, Stanislav Zver, st., Stanislav Zver, ml., Daniel Zadravec, dr. Hotimir Tivadar, častni član, Boštjan Pozderec, Boštjan Forjan, Alojz Maučec, enkrat ali par krat so prišli na vaje Simon Škafar, Roman Jona, Drago Erjavec, Marjan Štiblar st., Štefan Erjavec in Bojan Erjavec.
Pokojni pevci: Rudolf Šadl, Janez Rengeo, Karel Sraka, Viktor Lebar, Viktor Sraka, Viktor Jakob, Stanko Sraka, Mirko Srako (h.št.38), Mirkec Sraka, Matija Miško, Mihael Mesarič, Jožef Mesarič, Štefan Škafar, Jožef Škafar, Anton Jeneš (na bregu), Štefan Vinkovič (Pipi), Stanislav Zver (h.št.96), Štefan Forjan (h.št.34), Alojz Jerebic, Mario Santro.
Pevci zbora z zborovodjem Gorazdom se iskreno zahvaljujemo Lipovskim ljudskim pevkam in Veziljam KUD Lipovci za simbolična darila. Zborovodja in pevci so prejeli Gallusove značke za udejstvovanje na zborovskem področju ljubiteljske kulture, zbor pa priznanje, ki jim jih je izročila Nataša Brulc Šiftar, vodje območne izpostave JSKD (po merilih sklada se podeli Gallusova značka za najmamj 10 let ljubiteljskega petja). V imenu Sveta KS Lipovci je zboru priznanje izročila predsednica Mateja Berden. Cvetka Rengeo, predsednica KUD Lipovci pa je izročila priznanje oz. zahvalo zboru, prvemu zborovodji Jožefu Tivadarju in zdajšnjemu zborovodji Gorazdu Tivadarju, prvemu predsednikuk zbora Štefanu Pozdercu in zdajšnjemu predsedniku zbora Alojzu Sraki, najstarejšemu pevcu Antonu Škafarju in Francu Ciganu, ki od leta 1997 vodi kronika zbora.
Alojz Sraka je na koncu prireditve prebral pesem Jes san za gnes svoje opravo iz svoje zbirke Drugačni konji in se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi prireditve, posebej pa je pozdravil Tomaža Kuharja, priznanega in cenjenega zborovodjo in se mu zahvalil za vso strokovno pomoč v začetnem obdobju delovanja zbora in vse skupaj povabil na druženje s pogostitvijo pod senco kostanjev pred kapelo. Prireditev je posnela lokalna TV Kanal K3.
F2#Caki
Lipovci, 28.06.2025
V Šentvidu pri Stični na 54. Taboru slovenskih pevskih zborov, 5. udeležba, 22.06.2025 (na sliki pomotoma manjka Štefan Koren)
Na 5. Petrovem večeru, 28.06.2024
Božični koncert 2021 Moškega pevskega zbora Lipovci lahko poslušate na: BOŽIČ 2021 Moški pevski zbor Lipovci.
MoPZ, 22. jan. 2023, priprave na 35 let KUD Lipovci, 60 let ljudskega petja v Lipovcih:
Prva vrsta: Gorazd Tivadar, zborovodja; Jožef Tivadar, Jožef Zadravec, Dušan Recek, Anton Škafar mlajši, Anton Škafar, Daniel Zadravec, Štefan Koren
Druga vrsta: Darko Zadravec, Janko Benčec, Stanislav Jeneš, Štefan Pozderec, Franc Cigan – Caki, Jože Jakob, Alojz Sraka, Zlatko Stanko.
MoPZ Lipovci na 1. Petrovem večeru, 29. junija 202o pred lipovsko kapelo (manjkata Štefan Koren in Zlatko Stanko, skrajno desno je Tonekov vnuk, ki včasih zapoje z nami).
MoPZ s pesmijo Na valouvaj bistre Müjre, gledališče Khislstein, Kranj, 2019.
MoPZ z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom, ljubljanska stolnica, maša za domovino.
MoPZ s škofom dr. Štefanom Smejem, sept. 2016 pri Srševi kapeli v Beltincih.
MoPZ s papežem Janezom Pavlom II, Rim, Vatikan, april 2003.
45 let Moškega pevskega zbora Lipovci (Spominski park Lipovci, 27.06.2025, 19:30)
V petek 27. junija 2025 je bila v Spominskem parku Lipovci za lipovsko kapelo slovesnost ob jubilejnem 45-letnem delovanju Moškega pevskega zbora Lipovci, ki ga je leta 1980 ustanovil Jože Tivadar in bil njegov zborovodja do leta 1996, ko je vodenje zbora prevzel zdajšnji zborovodja Gorazd Tivadar. V vseh teh letih je v zboru pelo okrog 45 pevcev, nekateri so žal že pokojni, vsi pa so zaslužni za spisano zgodbo moškega organiziranega petja v Lipovcih. Odnos do kulture, še posebej do petja – je v Lipovcih cenjen in spoštovan, saj se je na jubilejni prireditvi MoPZ Lipovci v sklopu 6. Petrovega večera, zbrala več kot 100 glava množica poslušalcev iz Lipovec, pa tudi od drugod. Program je povezovala Cvetka Rengeo, predsednica KUD Lipovci, o delovanju zbora s pomembnimi nastopi pa so besedo namenili zborovodja Gorazd in člani Janko Benčec, Franc Cigan in Zlatko Stanko.
Zbor je zapel naslednje pesmi: Ko so fantje proti vasi šli (narodna, dodatna kitica F2#Caki), Po lougi lejče (prekmurska narodna, to je bila prva pesem, ki jo je zbor zapel pred 45. leti na domačiji Karčija Mesariča in jo je posnela RTV Slovenija, posnetek je na tej povezavi (https://www.youtube.com/watch?v=eDC5DuN4rRc), pred leti je pesem harmoniziral prof. Ivan Florjanc, častni član zbora, 
na sliki, posneti na domačiji Karčija Mesariča so: Mihael Mesarič, Mirkec Sraka, Stanko Sraka, Viktor Sraka, Jožef Mesarič, Viktor Lebar in Janez Rengeo, v ospredju je Karči Mesarič, v ozadju pa dirigira Jože Tivadar), Ko ptičica na tuje gre (narodna, dodatna kitica F2#Caki), Plovi, plovi (dalmatinska, 3. kitice se je spomnil Alojz Sraka iz njegovih študentskih časov, ko jo je zapel en njegov kolega) in Venček narodnih (Le sekaj smrečico, Zaplula je barčica, Adijo pa zdrava ostani, Slovenski smo fantje v Zili doma, na flavti je spremljala Lija Stanko, na klavirju Gorazd Tivadar, zbral in uredil pa Igor Švara, dolgoletni zborovodja Tabora slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični, katerega se je letos petič udeležil tudi MoPZ Lipovci). V programu so še zapele Lipovske ljudske pevke.
Govorniki na prireditvi (župan Marko Virag, dr. Marko Sraka z Ministrstva za kulturo, Nataša Brulc Šiftar, vodja območne izpostave JSKD, Mateja Berden, predsednica Sveta KS Lipovci in Cvetka Rengeo, predsednica KUD Lipovci) so čestitali Moškemu pevskemu zboru Lipovci in poudarili pomen zborovskega petja na lokalni in širši ravni.
Danes pojejo v Moškem pevskem zboru Lipovci: I. tenor. Janko Benčec, Darko Zadravec, Stanko Jeneš, II. tenor: Štefan Pozderec, Franc Cigan, Jožef Jakob, Alojz Sraka, I. bas: Dušan Recek, Jože Zadravec, Anton Škafar ml., Jože Tivadar, II. bas: Anton Škafar st., Zlatko Stanko in Štefan Koren, zborovodja Gorazd Tivadar. V ospredju Nataša Brulc Šiftar, vodja območne izpostave JSKD. Več slik na fb NouvaLipouvskaPout in na www.lipovci.si.
Bivši pevci: v zboru je skozi zgodovino, vključno z zdajšnjo sestavo, pelo čez 50 pevcev: Robert Mesarič, Robert Jona, Peter Mesarič, Peter Jeneš, Stanislav Zver, st., Stanislav Zver, ml., Daniel Zadravec, dr. Hotimir Tivadar, častni član, Boštjan Pozderec, Boštjan Forjan, Alojz Maučec, enkrat ali par krat so prišli na vaje Simon Škafar, Roman Jona, Drago Erjavec, Marjan Štiblar st., Štefan Erjavec in Bojan Erjavec.
Pokojni pevci: Rudolf Šadl, Janez Rengeo, Karel Sraka, Viktor Lebar, Viktor Sraka, Viktor Jakob, Stanko Sraka, Mirko Srako (h.št.38), Mirkec Sraka, Matija Miško, Mihael Mesarič, Jožef Mesarič, Štefan Škafar, Jožef Škafar, Anton Jeneš (na bregu), Štefan Vinkovič (Pipi), Stanislav Zver (h.št.96), Štefan Forjan (h.št.34), Alojz Jerebic, Mario Santro.
Pevci zbora z zborovodjem Gorazdom se iskreno zahvaljujemo Lipovskim ljudskim pevkam in Veziljam KUD Lipovci za simbolična darila. Zborovodja in pevci so prejeli Gallusove značke za udejstvovanje na zborovskem področju ljubiteljske kulture, zbor pa priznanje, ki jim jih je izročila Nataša Brulc Šiftar, vodje območne izpostave JSKD (po merilih sklada se podeli Gallusova značka za najmamj 10 let ljubiteljskega petja). V imenu Sveta KS Lipovci je zboru priznanje izročila predsednica Mateja Berden. Cvetka Rengeo, predsednica KUD Lipovci pa je izročila priznanje oz. zahvalo zboru, prvemu zborovodji Jožefu Tivadarju in zdajšnjemu zborovodji Gorazdu Tivadarju, prvemu predsednikuk zbora Štefanu Pozdercu in zdajšnjemu predsedniku zbora Alojzu Sraki, najstarejšemu pevcu Antonu Škafarju in Francu Ciganu, ki od leta 1997 vodi kronika zbora.
Alojz Sraka je na koncu prireditve prebral pesem Jes san za gnes svoje opravo iz svoje zbirke Drugačni konji in se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi prireditve, posebej pa je pozdravil Tomaža Kuharja, priznanega in cenjenega zborovodjo in se mu zahvalil za vso strokovno pomoč v začetnem obdobju delovanja zbora in vse skupaj povabil na druženje s pogostitvijo pod senco kostanjev pred kapelo. Prireditev je posnela lokalna TV Kanal K3.
F2#Caki Lipovci, 28.06.2025
40 LET Moškega pevskega zbora Lipovci
Mineva leto 2020. Zelo posebno leto, zaznamovano predvsem s krizo zaradi epidemije COVID-19. Ne mine dan, da se ne bi o njej pogovarjali, o njej brali ali razmišljali. Naporno je, zarezala je v naš ustaljeni način življenja, za nekatere celo usodno. Ampak, dajmo, razmišljajmo o lepših stvareh.
Leto, ki mineva, je tudi leto, ko MoPZ Lipovci praznuje 40 let delovanja. V teh dneh bi sicer, če ne bi bilo krize, s pevskim zborom imeli vaje za božični večer pri lipovski kapeli. Tega dogodka smo se pevci vedno veselili. Ob kapeli smo se zbrali, si voščili za praznike, se srečali z drugimi sovaščani. S pesmijo, čudovito kuliso okrašene kapele, ki so jo pripravili v požrtvovalnem kapelskem odboru, ob božični igri z liki Jožefa, Marije, majhnega Jezusa, pastirjev in angelov, kar lepo pripravijo mladi, smo vsi skupaj podoživeli božično skrivnost, ki že več kot dva tisoč let navdaja svet z upanjem. Upanjem novega življenja. To upanje v naši vasi podoživimo tudi z obdaritvijo novorojencev in njihovih staršev. Praznična glasba, stiski rok ob zdaj že tradicionalnem »küjanem“ vinu, čaju in pecivu, doda še tisto pravo, da je dogodek pri kapeli prav posebno lep.
Zelo smo veseli, da smo bili pred leti pobudniki tega dogodka in si želimo, da bi v prihodnjih letih spet povezal nas in vse v vasi.
Po božiču je vedno Štefanovo, vsako leto smo ta praznik obeležili z mašo, zapeli na čast tega svetnika, voščili za god našim godovnjakom, tudi za »janošovo« dan pozneje, ko smo tudi večkrat imeli vaje, saj je bilo nastopov včasih v teh dneh kar precej. Kmalu po novem letu namreč pridejo Trije kralji, v decembru smo tradicionalno počastili don Boskov praznik, kmalu na začetku februarja pa je že Prešernov dan, dan kulture, dan slovenske poezije in pesmi. Hkrati pa smo v dneh februarja v Kulturno-umetniškem društvu Lipovci, katerega del smo, opravili občni zbor, pregledali poročila o delovanju v preteklem letu, delali načrte za naprej.
In so tako minevala leta, desetletja. Množica dogodkov, prireditev, nastopov, vaj, potovanj, čez celo leto. Na spletni strani Krajevne skupnosti Lipovci in KUD Lipovci imamo precej tega zbranega, tudi fotografij, iz katerih še posebej lahko razberemo, da smo v teh letih ustvarili precej. Veliko lepega. Dosti tega pa žal ni shranjenega – razen v naših srcih in spominih.
Lahko smo ponosni. Kot zborovodja sem ponosen na prehojeno pot. Vsi pevci, s predsednikom na Alojzem Srako na čelu, si zaslužite posebno pohvalo. Mislim in sem prepričan, da nam je lahko vsem v veliko zadoščenje, da smo pustili lep pečat na lipovskih poteh. In na mnogih poteh po Sloveniji in svetu. Na tisoče kilometrov je bilo tega: od Beltinec, Sobote, Bogojine, Cankove, Ljutomera, Gornje Radgone, Maribora, Stične, Kranja, Ljubljane, Koroške – na tej in oni strani Pece, Porabja, Reke z Opatijo in Trsatom, Pirana in Strunjana, Rima in Vatikana. Pa še kje.
Ter spet nazaj, k stoletni lipi pri domačem Vaškem domu, k Izakovi barki ob Vučji jami in k domačim ognjiščem, kjer je ob kakšnem našem pikniku tako lepo zabrbotal kotel z dišečo in okusno vsebino.
Ja, ni kaj. Čestitke, dragi pevci. Dovolite, da se vam vsem in vsakemu posebej zahvalim za prehojeno pot. Za naprej pa, najprej zdravja, potem sreče in zadovoljstva. Predvsem pa, da se v novem letu spet srečamo. Hvala pa tudi vsem našim podpornikom – najprej domačim doma, za potrpljenje ob množici vaj in nastopov. Potem pa tudi okolju v katerem delujemo – KUD-u s predsednico Cvetko Rengeo, Krajevni skupnosti Lipovci in občini Beltinci, da nas moralno in finančno podpirajo, da lahko delujemo. Upam, da smo v preteklih desetletjih z našim delom upravičili zaupanje in podporo.
Lepe praznike želim in vse dobro v novem letu!
V Lipovcih, na Pinkavi, 23. decembra 2020 Gorazd Tivadar, zborovodja
MoPZ Lipovci pred Slomškovo rojstno hišo na 16. srečanju slovenskih kmetov
Pevci Moškega pevskega zbora Lipovci zaključimo sezono petja po lipovskem proščenje s piknikom v naravi ob Vučji jami. Sledi malo premora in sodelovanje pri maši za domovino ob 100.letnici pridružitve Prekmurja k matični domovini… Naša sezona namreč traja od proščenja do proščenja😀
Moški pevski zbor sodeloval pri maši za domovino v Ljubljani…
Maša za domovino ob prazniku – Dnevu državnosti je bila 19. 6. 2019 v ljubljanski stolnici Sv. Nikolaja, daroval jo je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore skupaj s slovenskimi škofi in duhovniki. Poleg drugih predstavnikov družbenega in političnega kroga se je maše udeležil tudi državni politični vrh (predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Marjan Šarec, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca).
Glavno pridigo je imel murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf, kateri je besedo navezal tudi na 100. obletnico pridružitve prekmurskih Slovencev k matični domovini in poudaril, da so ključno vlogo pri tem odigrali prekmurski in prleški duhovniki, predvsem neomajna želja in volja prekmurskega življa, ki je s pesmijo in besedo na levi ohranjal stik s svojimi brati na desni strani Mure.
Navajamo del pridige škofa Štumpfa: “Pred sto leti so se prekmurski Slovenci odločili za združitev z matičnim narodom tudi zaradi hrepenenja po slovenski pravičnosti, ki je takrat bila še pregovorno značilna in poznana tudi drugim narodom. Čeprav nekateri takratni voditelji Slovencev v Ljubljani še niso vedeli, kje sploh je Prekmurje, prekmurskih narodnih buditeljev to ni zaustavilo pri njihovem delu za združitev; jih pa je to ignoriranje zelo bolelo in žalostilo. V teh sto letih smo čez Muro zgradili kar sedem mostov – od Petišovec pri Lendavi do Gornje Radgone. Za nas Prekmurce so to zlati mostovi, prek katerih vsakodnevno na tisoče ljudi potuje v druge dele Slovenije, pa na Hrvaško, v Avstrijo ali pa od tam prihajajo k nam. Radi smo v Sloveniji, vendar nas boli in smo žalostni, ko mnogi ljudje iz drugih krajev Slovenije še niso bili v Prekmurju. Nekateri celo mislijo, da se Slovenija konča pri Mariboru ali vsaj pri Gornji Radgoni, oziroma v Radencih.Pred sto leti so se naši slovenski predniki združili z matičnim narodom tudi zato, da bi si delili kruh z drugimi Slovenci. Danes pa morajo mnogi Prekmurci, predvsem iz Goričkega, ponujati svoje zelo kvalitetno delo ljudem v sosednji Avstriji, da jim tamkajšnji delodajalci režejo vsakdanji kruh. Pa vendar smo v Prekmurju prepričani, da nismo nikomur v breme in še vedno bi bili radi gostoljubni in radodarni. Čisto sami pa vsega ne zmoremo. Če je madžarska država pri raznih oblikah pomoči pozorna do svojih sonarodnjakov v Prekmurju in drugod po svetu, potem bi morala tudi slovenska država vsaj z enako pozornostjo iskati načine, kako ohranjati slovenstvo ter spodbujati gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja.” (konec citata, celotna pridiga je na: http://vfokusu.com/…/pridiga-soboskega-skofa-dr-petra-stump… ).je na tej POVEZAVI
O tem je čustveno navezanost na slovensko grudo v pesmi Ka je Müra šepetala izpovedal Jožef Klekl st., pesem je pred leti harmoniziral prof. Ivan Florjanc, častni član zbora, na sami maši pa jo je zapel Moški pevski zbor Lipovci, pod vodstvom zborovodje Gorazda Tivadarja. Na koncu maše je zbor zapel še prekmursko narodno Marija nebeška kraljica, k zboru je ob tej pesmi pristopil tudi škof Štumpf in pel skupaj z nami v zahvalo za domovino. Pozdravila sta nas tudi prekmurska rojaka: dr. Hotimir Tivadar, častni član zbora in Jože Horvat, poslanec državnega zbora.
Po maši je nadškof Zore priredil sprejem za sodelujoče, po zdravljici smo na druženju zapeli še nekaj prekmurskih pesmi in vsem skupaj »na znanje dali«, da smo Prekmurci bili, smo in zmeraj bomo – Slovenci.
Sodelovanje Moškega pevskega zbora Lipovci pri maši za domovino je podprla občina Beltinci z županom Markom Viragom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste podprli in omogočili sodelovanje Moškega pevskega zbora Lipovci pri maši za domovino, hvala tudi obema šoferjema in salezijancu Stankecu Jeneš. F2C
Moški pevski zbor Lipovci je bil v maju na na odprtju Tedna vseživljenjskega učenja v Kranju…
Študijski krožek Lipovci je prejel državno priznanje na Nacionalnem odprtju Tedna vseživljenjskega učenja 10. 5. 2019 v Kranju za promocijo učenja in znanja odraslih v kategoriji »učeča se skupina«. Prireditev je potekala v letnem gledališču Khislstein v Kranju, katerega se je udeležila tudi številna delegacija iz Prekmurja (občina Beltinci, KS Lipovci, Ljudska univerza Murska Sobota in nagrajenci). Delovanje študijskega krožka Lipovci so v lokalnem okolju podprli: Občina Beltinci, KS Lipovci, Ljudska univerza Murska Sobota in drugi.
Poleg Študijskega krožka Lipovci so državna priznanja še prejeli: Mirjana Debelak in Nataša Horvat (v kategoriji »posamezniki:posameznice) ter Iskrameco d.d. Kranj in Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica v kategoriji »ustanove/podjetja/lokalne skupnosti«. Približno 500-glavo množico gledalcev je nagovoril gostitelj prireditve mag. Andrej Sotovšek, direktor Andragoškega centra Slovenije, Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport in Robert Nograšek, podžupan Mestne občine Kranj, le-ti so tudi podelili priznanja nagrajencem.
V bogatem kulturnem programu je nastopil tudi Moški pevski zbor Lipovci (zborovodja Gorazd Tivadar) in zapel Kaj je Müra šepetala (video posnetek je na: https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=2125156027774832&id=100008413661970, skupaj z Ženskim pevskim zborom Regine pa še Al´ me boš kaj rada imela in drugi (KD Qulenium, Folklorne skupine Konjički, Podkuca, Društvo upokojencev Naklo, Robert Markič in Marija Kern (literarni prispevek) in kitaristke Univerze za starejše pri Ljudski univerzi Kranj). Direktorica LU Kranj je prav tako nagovorila prisotne.
Podeljevalci in prejemniki oz. predstavniki prejemnikov nagrad so v kratkih zahvalnih nagovorih poudarili, da so priznanja rezultat sodelovanja in želje po učenju in sprejemanju znanj in to ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju se nahajamo.
Soorganizatorji odlično organizirane prireditve so bili Ljudska univerza Kranj s partnerji ter Andragoški center Slovenije; sofinancerji pa: Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mestna občina Kranj, Ljudska univerza Kranj, Gorenjski muzej idr. Po prireditvi je sledilo druženje na grajskem dvorišču ob lokalni kulinariki, mi Prekmurci pa smo si ogledali lepo urejen in za promet zaprt center Kranja ter se z zapeto prvo kitico Zdravljice poklonili dr. Francetu Prešernu ob njegovem kipu.
F2C
P.S.
Odprtje razstave »Rokodelstvo nas povezuje« Študijskega krožka Lipovci bo v petek 17. maja 2019 ob 19. uri v vaškem domu Lipovci, razstava bo odprta še v nedeljo 19. maja 2019 od 8. do 12. ure.
KAKO JE ZAČEL DELOVATI Moški pevski zbor Lipovci (članek ob 15. obletnici delovanja)
Moški so v Lipovcih peli že od nekdaj. Vedno me je pritegnila njihova pesem. Spominjam se, kako so kot fantje na vasi peli ob poletnih večerih.
Organizirano smo začeli peti v letu 1980, ko se je lipovska krajevna skupnost predstavljala na ljubljanski televiziji kot dobitnica Bloudkovega priznanja za športna udejstvovanja. Na pobudio takratnega predsednika KS, Jožefa Tivadarja (h.št. 5), smo se zbrali moški, nekajkrat “probali” in nastopili pred domačo lipovsko prekmursko hišo. “Pravijo, ka smo dobro zaspejvali!”
Od takrat dalje smo nastopali ob raznih priložnostih v Lipovcih: ob 60. letnici GD Lipovci leta 1983 in ob raznih proslavah, ki so bile v tistem času predvsem na igrišču, ker v vasi še ni bilo primerne dvorane, tudi prostora za vaje takrat še nismo imeli. Vadili smo pri nekaterih članih zbora, gostilni Slavic, v gostilni Rajbar ter v kmečkem turizmu Sabotin.
Prvi naš nasto izven Lipovec je bil v Tešanovcih 1986. leta, ko so se predstavljale folkorne skupine in ljudski pevci. Tam smo zapeli dve pesmi: Le pojd´ Marija z manov na nouvi moj dom in Ko se možila boš.
Ob prvem nastopu leta 1980 smo bili za 15 let mlajši. Želja po napredku nas je silila, da smo začeli temeljiteje vaditi. Tako smo 6. 2. 1988 v novi dvorani priredili srečanje moških pevskih zborov iz Gančan, Beltinec in našega zbora. Ob tej priliki je bila lipovska dvorana dosti premajhna za vse poslušalce, kar precej jih je ostalo zunaj dvorane. Bili smo med pobudniki in glavnimi ustanovitelji KUD-a Lipovci, ki smo ga ustanovili na ta dan. Tega leta 1988 smo se udeležili še revije odraslih pevskih zborov pod naslovom Eno si zapojmo, ki je bila v Beltincih. Profesor Branko Rajšter iz Maribora je takrat pozitivno ocenil naše petje, ki je bilo sicer brez potrebne zborovske tehnike, a z lepimi glasovi in ubranim petjem.
Naslednje leto, 11. 2. 1989 smo pripravili prvi samostojni koncert. Pri pripravi pesmi in vajah za ta koncert nam je s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal zborovodja Tomaž Kuhar. Bilo je zelo lepo.
Skoraj od vsega začetka pojemo tudi ob raznih cerkvenih slovesnostih v Lipovcih – vsako leto zapojemo ob proščenju na Petrovo in Pavlovo, peli smo ob blagoslovitvi obnovljene kapelice, ob blagoslovitvi Forjanovega križa, ob blagoslovitvi in otvoritvi ceste. Veseli nas, če lahko s svojim petjem polepšamo bogoslužje in predvsem naše lipovsko proščenje. Cerkvene pesmi zapojemo tudi v mešanem pevskem zboru z Lipovčarkami. Skupaj zapojemo tudi kakšno narodno.
S svojim petjem smo sodelovali tudi izven Lipovec. Tako smo nastopili v Bratoncih, Dokležovju, Ićakovcih, Melincih, Gančanih, Gornji Bistrici, Bakovcih, Bogojini, Tišini, Cankovi idr. Dvakrat do sedaj smo peli na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni na proslavah Zadružne zveze Slovenije (tudi leta 1995). Peli smo na takratnem še zveznem tekmovanju oračev SFRJ ob Ribiškem domu v Murski Soboti, peli smo delavkam tovarne Mure ob 8. marcu. Peli smo tudi v Murski Soboti, ko se je predstavljal v letu 1990 pred prvimi svobodnimi večstrankarskimi volitvami DEMOS in Jože Pučnik, takratni kandidat DEMOS-a za predsednika predsedstva Slovenije (zbori si v tistem še niso upali zapeti prihajajoči demokratični opoziciji, ki je dosegla to demokracijo, katero sedaj vsi imajo(-mo) za svojo).
Bili smo med pobudniki in organizatorji sedaj že tradicionalnega božičnega večera v Lipovcih, ko ob božičnih pesmih in igricah obdarimo novorojenčke tistega leta v Lipovcih. Z vsakega od naših nastopov je med nami lep spomin in lahko rečem, da so nas povsod sprejeli z iskrenim poslušanjem. Vsi so vedeli, da nismo noben vrhunskih zbor, da pa radi pojemo in poskušamo ubrano zapeti, zato nas še vedno radi povabijo na razne kulturne prireditve.
Zapojemo tudi na pogrebih, vendar vedno to ni mogoče. Če hočemo zapeti kot zbor, moramo biti v polni zasedbi, ob delavnikih pa večkrat to ni mogoče.
Nekateri naši člani zbora so žal že pokojni. V njihov spomin se jih spominjamo: Viktor Jakob, Viktor Sraka, Štefan Škafar in Rudi Šadl.
V zboru je daljše ali krajše obdobje pelo več pevcev…. Vabim pa, da se nam pridružijo tudi drugi pevci. Vem in poznam tudi dosti mladih, ki bi lahko dobro peli v zboru. Potem bi lahko bil naš zbor res pravi zbor. Takšnih želja pa nimam samo jaz. Mnogi me vzpodbujajo in želiljo, da bi imeli vsaj takšen zbor kot je ta današnji. Zakaj nas ne bi bilo več? Potem bomo močnejši in boljši.
Danes, februarja 1996 v zboru pojejo: prvi tenor: Stanislav Zver (n.št. 70), Peter Mesarič, Štefan Pozderec, Mirko Sraka (h.št. 94), drugi tenor: Mirko Sraka (h.št. 38), Stanko Sraka (h.št. 60), Alojz Jerebic, prvi bas: Peter Jeneš , Štefan Koren, Jože Zadravec, drugi bas: Matija Miško, Anton Škafar in Janez Rengeo.
Lepo mi je bilo voditi ta zbor. Kljub številnim vajam, trdemu delu in odrekanju prostemu času, smo se ob petju tudi zabavali, to pa je tudi namen našega druženja. Kot nekoč. Na koncu, vendar ne nazadnje, je potrebno izreči veliko zahvalo našim družinam, ki so imele razumevanje za naše delo. Zahvaljujemo pa se tudi vsem imenovanim in neimenovanim, ki so pripomogli k delovanju zbora.
Življenje pa teče dalje . Res je, vedno je potrebno iti naprej. Ampak včasih se je potrebno tudi ustaviti. Obuditi spomine in – zapeti.
V Lipovcih, februarja 1996 zborovodja: Jožef Tivadar